Znamenitosti
Železniki
Plavž
Plavž je edini ohranjeni objekt iz časa železarstva v Železnikih in je zaščiten kot tehniški spomenik. Plavž je ostanek visoke peči za taljenje železove rude iz leta 1860, ko je bila dotlej obstoječa peč na volka predelana v flosovko. V njem so iz železove rude s pomočjo visokih temperatur pridobivali surovo železo. Plavž je zadnjič talil železovo rudo leta 1902 in to je tudi uradni konec železarstva v Železnikih. Plavž danes velja za simbol Železnikov, upodobljen je v občinskem grbu, poleg tega pa ga imajo v svojih logotipih številna društva.
- Foto: Igor Mohorič Bonča
Plnada
Hiša z nekdanjim mlinom v pritličju in z žago za mlinščico je najstarejša hiša v Železnikih, ki ni povsem pogorela v požarih v letu 1620 in 1822. Poznamo jo pod imenom Plnada, saj so jo zgradili furlanski kovači iz Palmanove leta 1614. Podobna je gradiču z vogelnim stolpičem pod katerim sta ohranjeni reliefni figuri medveda in leva. Podobna je Homanovi hiši saj naj bi ju v približno enakem času gradili isti mojstri. Za hišo teče še edini bajer v Železnikih, ob katerem je nekoč deloval vigenjc, ki pa so ga kasneje predelali v žago venecijanko. Danes pa na tem bajerju na predvečer Gregorjevega vržejo Luč v vodo.
- Foto: Brina Habjan
Egrov vrt
Egrov vrt se nahaja na Racovniku v Železnikih in je bil nekoč v lasti fužinarja Johana Globočnika. V začetku 20. stoletja je Avgust Novak uredil mogočen vrt na katerem je bil sadovnjak, rastlinjak za zelenjavo in sadike, cvetličnjak s segrevanjem na topli zrak, prostor za divjad, zgradil je leseno vilo s kopalnico in vodometom. Danes nas na, nekoč mogočen, vrt spominjata dve visoki rdeči bukvi, kamnito obzidje in ročno kovana ograja, na njem pa stoji tudi zdravstveni dom. Po Novakovi smrti je vrt podedoval Gustav Eger po katerem se vrt tudi imenuje.
- Foto: Brina Habjan
Plečnikov spomenik v Dolenji vasi
- Foto: Brina Habjan
Spomenik, do katerega vodi peščena pot z brezovim drevoredom, je posvečen 338 padlim borcem, 19 talcem in drugim žrtvam nacističnega nasilja iz Selške doline. Zgrajen je bil leta 1950 na pobudo Nika Žumra iz Železnikov. Spomenik »mučenikom Selške doline« je delo arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) in njegovih dveh učencev Vladimire Bratuž (1923–2006) in Antona Bitenca ((1920–1977). Zemeljska dela so bila izvedena prostovoljno. Domača tesarja Matevž Šolar in Peter Šmid sta obdelala les.
Stoji na mestu, kjer je bilo 19. julija 1943 ustreljenih 19 talcev iz begunskih zaporov, med njimi tudi Miro Klopčič iz Železnikov. Ustrelili so jih, ker so borci Selškega bataljona 9. julija 1943 v zasedi na Bukovškem polju pred Dolenjo vasjo napadli dva kamiona nemških vojakov.
Spomenik je oblikovan kot kapelica – odprta lopa na štirih stebrih z žrtvenikom. Z njimi je arhitekt sledil antični ideji propilej (vhod v svetišče). Štirje stebri simbolizirajo štiri leta vojne. V njih so vgrajeni različni kamni iz Selške Sore, nabrani na obrežju reke na Bukovškem polju. Ob Sori so nabrali tudi material za oblogo stebrov. Vse to so sami domači kamni, ki jih hudourniki ob neurjih prinašajo v reko, ta pa naprej po dolini. S tem spomenik na najlepši način druži padle iz različnih krajev Selške doline.
Kamniti loki so postavljeni na prstane stebrov. S tem je predstavljena še ena starogrška ideja: hiša v hiši, nekropola na stebrih sveta.
Osrednji del, spomenik z vklesanimi imeni padlih, je iz dveh različnih kraških »marmorjev«. Spodnji del je iz svetlejšega, zgornji del, žarna hiša, pa iz temnejšega zgornjekrednega apnenca. Prav tako so kamniti loki, ki se pno pod ostrešje, iz kraškega kamna.
Besedilo za spomenik je napisal prof. dr. France Koblar iz Železnikov.
Pod strop je dal Plečnik obesiti pet kolov, ob katerih so bili ustreljeni talci. Ti so se ohranili na bližnji žagi.
V osrednji strešni tram je Plečnik vrezal križ. S srede križa visi svetilka.
Spomenik pred cerkvijo sv. Antona v Železnikih
- Foto: Brina Habjan
Spomenik, do katerega vodi peščena pot z brezovim drevoredom, je posvečen 338 padlim borcem, 19 talcem in drugim žrtvam nacističnega nasilja iz Selške doline. Zgrajen je bil leta 1950 na pobudo Nika Žumra iz Železnikov. Spomenik »mučenikom Selške doline« je delo arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) in njegovih dveh učencev Vladimire Bratuž (1923–2006) in Antona Bitenca ((1920–1977). Zemeljska dela so bila izvedena prostovoljno. Domača tesarja Matevž Šolar in Peter Šmid sta obdelala les.
Stoji na mestu, kjer je bilo 19. julija 1943 ustreljenih 19 talcev iz begunskih zaporov, med njimi tudi Miro Klopčič iz Železnikov. Ustrelili so jih, ker so borci Selškega bataljona 9. julija 1943 v zasedi na Bukovškem polju pred Dolenjo vasjo napadli dva kamiona nemških vojakov.
Spomenik je oblikovan kot kapelica – odprta lopa na štirih stebrih z žrtvenikom. Z njimi je arhitekt sledil antični ideji propilej (vhod v svetišče). Štirje stebri simbolizirajo štiri leta vojne. V njih so vgrajeni različni kamni iz Selške Sore, nabrani na obrežju reke na Bukovškem polju. Ob Sori so nabrali tudi material za oblogo stebrov. Vse to so sami domači kamni, ki jih hudourniki ob neurjih prinašajo v reko, ta pa naprej po dolini. S tem spomenik na najlepši način druži padle iz različnih krajev Selške doline.
Kamniti loki so postavljeni na prstane stebrov. S tem je predstavljena še ena starogrška ideja: hiša v hiši, nekropola na stebrih sveta.
Osrednji del, spomenik z vklesanimi imeni padlih, je iz dveh različnih kraških »marmorjev«. Spodnji del je iz svetlejšega, zgornji del, žarna hiša, pa iz temnejšega zgornjekrednega apnenca. Prav tako so kamniti loki, ki se pno pod ostrešje, iz kraškega kamna.
Besedilo za spomenik je napisal prof. dr. France Koblar iz Železnikov.
Pod strop je dal Plečnik obesiti pet kolov, ob katerih so bili ustreljeni talci. Ti so se ohranili na bližnji žagi.
V osrednji strešni tram je Plečnik vrezal križ. S srede križa visi svetilka.
